Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Damjan

....in Rene Limberger

Bogdan · Objavljeno: 10 Apr 2014 19:38 Naslov sporočila:

Tone (Videnšek) je spet malo pobrskal po svojih arhivih in odkril ti dve fotki. Spomin na Izrael 1999.

Njegovi opombi:

Legenda - Klenovšek Marjan

Ekipa se namaka v Mrtvem morju - skrajno levo z trebuhom Stankovič

Dragan · Član Pridružen/-a: 09.02. 2009, 23:38 Prispevkov: 58

Tone, sliko bi lahko podnaslovil takole:
Po napornem snemanju reklame za Perutnino Ptuj ekipa zasluženo počiva (skrajno levo producent, desno igralci) Smile

)

Bogdan

Tone pošilja tole fotko in pripisuje:
Takle je bil mladenič v Izraelu davnega leta......menda je padla takrat tudi medalja

Ja, drži. Kar dve medalji je prinesel domov mladenič (Boštjan Bagari), ekipno prvo mesto in posamično tretje mesto v F1A na mladinskem EP 1999. V ekipi sta bila še Dejan Gomboc in Matej Nardin.

Lahko preverite:
FAI Junior European Championship 1999 in class F1A

Bogdan

Perica Popovski iz Bitole je na FB objavil te fotke:

Bogdan

Nekateri so bili nekoč bolj kosmati...

Z leve si sledijo 'kriminalci' DŽ, BR in MS... Smile

Nekateri pa še 'deca'...

MN, SS in DG - spet z leve Smile

Bogdan

Še malo Izraela...

Del reprezentance iz AK M.Sobota

Bogdan

Hotel 'Modro nebo' / 'Blue Sky' Hotel

Ma kakšen hotel... malo platna nad sabo, pa se je preživelo tudi teden dni evropskega prvenstva...

Bogdan · Objavljeno: 17 Feb 2016 07:28 Naslov sporočila:

Povsem slučajno mi je prišel pod prste tale članek o našem Janezu. Za rubriko "Če niste vedeli..."
---
26. 03. 05
Na obisku pri graditelju letala Janezu Oblaku

Za tokratni obisk meseca se je naša ekipa najavila pri Vrhničanu Janezu Oblaku (73), ki v hiši svojega očeta gradi letalo. Kljub svojim 73 letom je še vedno poln življenjske energije in intelektualnega zdravja, kar za pilote, kar je tudi sam, niti ni tako neobičajno. Njegova življenjska zgodba je polna najrazličnejših doživetij in aktivnosti, na trenutke pa zaradi narave dela (več let je bil rezervni pilot bivše jugoslovanske vojske in eden izmed redkih, ki so imeli v bivši jugi dostop v Natove razvojne centre) prežeta s skrivnostmi, ki nam navadnim državljanom najbrž ne bodo nikoli znana in bi bila vredna objave v obliki knjižne izdaje. Čeprav smo skoraj z vsakim izpovedanim Janezovim stavkom o lastni preteklosti naleteli na zanimivost, ki bi bila svoje fotoreportaže, smo se vseeno odločili, da ostanemo pri začrtani temi: izdelavi letala Pegaz.

»Ljubezen do letal se je začela že v otroštvu, ko sem rad prisluhnil pripovedovanju očeta, ki je bil letalski mehanik kraljeve vojske, močan vtis pa so name naredila tudi najrazličnejša letala med drugo svetovno vojno. Takoj po vojni sem se na realki vpisal v modelarski krožek, na Vrhniki pa se družil s skupino fantov, ki smo se zbirali okrog Miloša Rijavca, ki je pripeljal jadralno letalo Vrabec,« pripoveduje o svojih najstniških letih Janez. Z leti odraščanja so se njihove življenjske poti razšle; nekateri so letalstvo popolnoma opustili, drugi pa so se mu predajali na različnih koncih Slovenije. Po opravljenem C izpitu z jadralnim letalom v Aeroklubu Ljubljana je pridobil licenco za pilota motornega letala, a brezmejno svobodo neba ni dolgo užival, kajti leta 1955 je moral obleči vojaško suknjo. Čeprav je bil izučen pilot, sprva ni kazalo, da bo tudi v vojski opravljal tovrstno delo, saj so ga vtaknili v tehnično šolo za tanke in transportna vozila. Toda po vztrajnih prošnjah in spletu čudnih okoliščin je vendarle dobil priliko, da se izuri za vojnega pilota. Leta 1963 je postal rezervni član teritorialne eskadrilje, v kateri je ostal do njene ukinitve leta 1983. »Zaposlen sem bil v Slovenijaavtu kot organizator in vodja servisne mreže za avtomobile, ob tem pa sem bil še rezervni pilot teritorialne eskadrilje. Kljub statusu rezerve, so naši treningi težili k enako kvalitetni izurjenosti kot jo poznajo pravi piloti: torej, obvladovanje leta in boja v vseh vremenskih razmerah.« V letih, ko je nosil suknjo vojaškega pilota, se mu je pripetila nesreča, za katero glede na izzid pravi, da se je ponovno rodil. »Bilo je leta 1974, ko smo se v Drvarju z veliko vojaško vajo pripravljali na proslavo obletnice napada na Drvar. Vse je potekalo po načrtu, ko je tik pred koncem vaje nekaj zaropotalo v motorju mojega letala kragulja in se začelo silovito tresti. O okvari sem brž obvestil komandirja in izbral najbližji travnik za prisilni pristanek. Vsa tri kraguljeva kolesa so se dotaknila tal in letalo se je skoraj brezhibno zapeljalo po zeleni blazini travnika. Toda nenadoma sem pred seboj zagledal gručo otrok in vojakov, ki so od presenečenja kar odreveneli. Silovito sem pritisnil na nožno zavoro in kragulja je zasukalo v desno. Močno je zaropotalo, kajti zapeljal sem naravnost v goščavo. Kragulj se je na srečo ustavil. Da me ne bi zajel plamen, sem brž skočil iz letala, a hvala bogu se kragulj ni vnel,« je pripovedoval o svojem drugem rojstvu Oblak. Sicer pa domače bojno letalo kragulj ni bilo edino, ki ga je v svojem vojaškem stažu pilotiral: vsega skupaj je bilo kar 49 različnih tipov letal. Še pred razpustom teritorialne eskadrilje leta 1983 je zamenjal tudi službo. Poslej si je kruh služil v Avtomontaži, zadnja leta pa je kot tehnični direktor vodil vrhniško Kovinarsko, kjer so tudi z njegovimi izkušnjami in znanjem izdelovali za potrebe vojske namenske naprave, ki so bile na visokem strokovnem nivoju. Imel je tudi možnost, da bi se zaposlil kot civilni pilot, vendar tega ni hotel: »človek tistega, kar ima rad, ne more vzeti za poklic, ker mu potem nič ne ostane.«

Leta 1991 je Slovenija meseca junija razglasila neodvisnost. Janezu je tri mesece pred razglasitvijo uspelo nabaviti iz Kanade kit sistem za letalo Avid Flayer, ki sta ga nato sestavila s sinom Tomažem. Bilo naj bi peto po vrsti v Sloveniji, ki je bilo zgrajeno doma. »Na predvečer razglasitve samostojnosti je bilo letalo gotovo. Na repu je nosilo napis JAF, kar je pomenilo Janša Air Force.« Imeti oziroma leteti z letalom v času takoj po razglasitvi osamosvojitve, ko je bil zračni prostor še vedno zaprt za privatne polete in ga je nadzorovala JLA, je bilo drzno dejanje, ki bi lahko imelo vse prej kot srečen konec. »Letalo Avid Flayer je imelo zelo malo kovinskih delov, zato je bilo za radar praktično nevidno, pa tudi razmeroma potiho je letelo. Vsega skupaj sem z njim v tem času preletel 38 ur, ki pa niso minile brez težav. Enkrat sem se v zraku srečal z vojaškimi lovci jugoslovanske ljudske armade, ki so patruljirali nad Vrhniko. Srečali smo se iz oči v oči, nato pa odzdravili in šli vsak svojo pot. Kasneje sem izvedel, zakaj se je vse skupaj tako srečno končalo: v kabini jastreba je sedel stari znanec iz vojaških krogov, ki me je najverjetneje prepoznal in ni ukrepal.« Da bi njuno početje ostalo prikrito očem Jugoslovanske ljudske armade, je skupaj s sinom Tomažem vedno znova pristajal na drugi lokaciji na Ljubljanskem barju. Kot se danes spominja, »…sva uporabljala kar sedemnajst različnih njiv za pristajanje, nato pa karseda hitro pospravila letalo in jo ucvrla domov.« Janez pravi, da je s tem letalom omogočil kar mnogim Vrhničanom, da so si Cankarjev rojstni kraj ogledali tudi iz nekoliko drugačne perspektive, kot so jo vajeni. No, Avid Flayer je potem odšel v obliki blagovne menjave v roke enega od članov Kluba vrhniških letalcev, Janez pa je začel razmišljati o novem letalu, saj so novi časi postali tovrstnemu športu bolj naklonjeni. »Na podlagi izkušenj, ki sem si jih pridobil pri gradnji Avid Flayerja, sem po naročilu neke stranke sodeloval še pri gradnji trupa in montaži motorja na letalu zen air, za neko drugo stranko pa sem delal krila na letalu KR 2. Potem pa je počasi dozorela želja, da bi moral tudi zase narediti letalo, ki pa bi moralo biti boljše od predhodnika, torej Avid Flayerja. Sredi devetdesetih sem imel enkratno priložnost, da sem obiskal v ZDA veliko letalsko razstavo, kjer mi je v oko takoj padel eden izmed razstavljenih modelov. Letalo je letelo izredno počasi, a bilo obenem dovolj hitro. Ker sem se izučil v kovinarski stroki, je dodaten jeziček na tehtnici odločitve pomenila njegova kovinska konstrukcija. Po drugi strani pa sem videl tudi možnost, da se na njemu naredi še kakšna izboljšava ali inovacija. Začel sem poizvedovati, kako bi se dokopal do njega, nakar mi je leta 1995 uspelo zanj pridobiti načrte. Letalo se je imenovalo Pegaz.« Približno dve leti je potreboval, da je napravil vse potrebne priprave, nakar je pričel z nabavljanjem materiala. »Gradnja Pegaza se je močno razlikovala od gradnje Avid Falyerja. Medtem ko smo slednjega kupili v kosih in ga nato sestavili, sem za Pegaza dobil le motor, propeler in podvozje, vse ostalo pa sem moral narediti sam. Tako je Pegaz, razen omenjenih delov, pločevine ter cevi, v celoti plod mojega dela. Zakaj napreduje gradnja tako počasi, pove podatek, da sem samo za krila moral narediti 374 različnih kosov. Sedaj je letalo zgrajeno do faze, ko je potrebna le še montaža prednjega dela in barvanje.« In zakaj se je odločil, da si bo zgradil letalo sam, če pa je nabavna cena nižja od te, katera ga bo stala sedaj (cca 23 000 $)? »Izredno cenim tisto kar naredim sam. Po drugi strani pa sem star 73 let in že petnajsto leto v pokoju. Tako mi gradnja letala daje življenjsko silo, ki me žene naprej. Na ta način imam kaj početi, pa še samemu sebi se zdim koristen.«

Janez upa, da bo letalo Pegaz dokončano do konca letošnjega leta. Se mu bo torej takrat, po 3000 urah letenja v motornih letalih in malce manj kot tisoč jadralnih urah, vendarle uresničila želja, ki jo je gojil od otroštva dalje, da bi imel lastno letalo, ki bi bilo plod njegovega dela? Če bo temu tako, bomo takrat tudi mi zraven in zagotovo boste o tem brali tudi na teh spletnih straneh.

Pripravil: Gašper Tominc

Bogdan · Objavljeno: 10 Jun 2016 12:02 Naslov sporočila:

Video o modelarju
'Lekiju'

Zanimivi arhivski posnetki!

Bogdan

Stari modelarski maček Peter Kerner je iz svojih arhivov privlekel tole:

tone vidensek

Da ,bilo so časi ko so nekateri že terali A-2 ,nekateri pa so se še igrali v pesku.Danes pa nekateri nobenega spoštovanja do stare garde ...

Bogdan · Objavljeno: 31 Mar 2021 11:41 Naslov sporočila:

Video s fotkami s svetovnega prvenstva 1981 v Burgosu v Španiji.

Poglej na 1:26 Smile

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli